Moja večita zahvalnost ostaje novinaru MLADINE Gorazdu Suhadolniku
Izbegao sam dvakratnom pokušaju likvidacije ( trovanje 24.5.82 – 17.1.83 ) i u noći iznenadnog odpusta umesto izgona 28/29.10.85 Slobodan Miloševiš nije imao šans da izbegne ubistvu, kao što je niti Assange ne bo imel če im padne v roke.
Rezultat više mesešnog trovanja u istražnom zatvoru laksanima koji su imali kontraindikatorno dejstvo…Moja ex- supruga Marlies Laugs (rojena Rummel DDR-onka ) je kod izseljenja 4.7.82. znala da ću biti likvidiran i da se živ ni posle 7 godina neću vratiti u Ljubljanu u moju Jugoslaviju
Sledi izjava, ki je predsednik Milošević ni smel prebrati, ko je 30. avgusta nastopil pred “sodiščem” v Haagu.
“Ali lahko kazensko sodišče za Jugoslavijo, ki ne upošteva vsesplošnega nasilja ZDA in odvrača pozornost javnosti od ravnanja Združenih držav ter z molčečim sprejemanjem legitimira letalske in raketne napade na civiliste ter nezakonito uporabo orožja proti eni državi za drugo, zaradi česar je njihova ponovitev pričakovana, še preden se zgodi, prispeva k upanju na pravno državo, pravičnost ali mir?”
Tako imenovano Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo ima tri usodne pravne pomanjkljivosti. Vsaka od njih ima katastrofalne posledice za človekovo prizadevanje za mir, pravno državo, demokracijo, resnico in pravico.
1. LISTINA ZDRUŽENIH NARODOV NE POOBLAŠČA VARNOSTNEGA SVETA ZA USTANOVITEV KAZENSKEGA SODIŠČA
Varnostni svet Združenih narodov si je prisvojil moč, ki je nima, s čimer je pokvaril Ustanovno listino Združenih narodov, se postavil nad zakon in nam, ljudem Združenih narodov, grozil z brezpravno prihodnostjo, v kateri bo velesila uporabila vojno nadlogo, da bi dosegla svoje. Nič v zgodovini načrtovanja, oblikovanja, razprav, odobritve ali ratifikacije Ustanovne listine Združenih narodov ne kaže na namero, da bi kateri koli organ, ustanovljen z Ustanovno listino ali na njeni podlagi, pooblastil za ustanovitev kazenskega sodišča, ali da bi bila ta namera skladna z njo. Besede Listine in njihove besedilne izpeljave, struktura ter dodelitev pristojnosti in dolžnosti, vključno s tistimi v vključenem Statutu Mednarodnega sodišča, vse to zanika obstoj kakršne koli pristojnosti za ustanovitev kazenskih sodišč na podlagi Listine. Kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je nelegitimno, njegova ustanovitev pa je korupcija Združenih narodov.
Združenih narodov nikoli ne bi bilo, če bi njihova Ustanovna listina določala ali nakazovala, da se lahko pod njihovo pristojnostjo ustanovi kazensko sodišče. Nihče, ki verjame v zgodovinsko resnico ali v to, da imajo besede pomen, ne more po preučitvi zgodovine ustanovitve in njenega besedila trditi, da Ustanovna listina Združenih narodov pooblašča Varnostni svet za ustanovitev kazenskega sodišča.
Mednarodno kazensko sodišče je mogoče ustanoviti
le z večnacionalno pogodbo ali s spremembo Ustanovne listine Združenih narodov
Predstavniki držav, ki so sodelovali v Varnostnem svetu in Generalni skupščini, ter znanstveniki, pravniki in strokovnjaki, ki so si več kot trideset let prizadevali za ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča, so priznali, da je edini zakoniti in zavezujoči način ustanovitve takega sodišča sporazum med državami, sklenjen v ta namen, ali sprememba Ustanovne listine Združenih narodov v skladu z njenimi strogimi določbami, ki urejajo spremembe za pooblastitev ali ustanovitev sodišča.
Ko se je julija 1998 120 držav na srečanju v Rimu končno dogovorilo o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča, je bila to pogodba, ki so jo preučevali, pripravljali in o njej razpravljali več let. Združene države, najmočnejša udeleženka v tem dolgem procesu, so si vztrajno prizadevale oslabiti pogodbo, da bi ameriške voditelje in vojaško osebje izvzele iz pregona pred sodiščem. Ker jim to ni uspelo, so bile ZDA takrat najvidnejše in najmočnejše med peščico držav, ki so zavrnile podpis pogodbe. Do 1. avgusta 2001 je pogodbo ratificiralo 37 držav, nazadnje Nizozemska.
Združene države si močno prizadevajo prepričati, prisiliti ali podkupiti države, da pogodbe ne bi ratificirale.
Ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugo-slavijo je bilo brezpravno dejanje politično koristoljubje, ki so ga oblikovale Združene države Amerikeza demoniziranje in uničenje sovražnika ter onemogočanje ustanovitev legitimnega mednarod-nega kazenskega sodišča
Varnostni svet je skoraj petdeset let po svojem nastanku na vztrajanje ZDA izoblikoval novo in močno orožje, s katerim je mogoče demonizirati narod in njegovo ljudstvo ter posameznikom do konca življenja odvzeti svobodo, in ga v veliki meri dal v roke Združenim državam. Glavni precedensi takšnih psevdosodnih ukrepov v več tisočletjih pred ustanovitvijo OZN so sojenja zmagovalcem v vojni proti voditeljem in vojakom poraženih ljudstev ter sodišča, ki so jih uporabljale kolonialne sile za nadzor in kaznovanje podjarmljenih ljudstev. Precedenti so številni, nasilje, krutost in sovraštvo, ki so jih običajno razkrili in povzročili, pa so bili izjemni.
Razen če je omejena z Ustanovno listino Združenih naro-dov in mednarodnega prava, lahko Varnostni svet stori karkoli se odloči storiti.
Če ga Ustanovna listina Združenih narodov ne omejuje, lahko Varnostni svet stori vse, kar želi, ne da bi upošteval vse zakone. Prvi zagovorniki svetovne moči Združenih držav so javno trdili, da ima Varnostni svet tako neomejeno diskrecijsko pravico. Tako je John Foster Dulles leta 1950 zapisal:
“Varnostni svet ni organ, ki bi zgolj izvrševal dogovorjeno pravo. Je zakon sam zase … Nobena pravna načela niso določena, da bi ga vodila, odloča lahko v skladu s tem, kar se mu zdi primerno.”
Če ta koncept pristojnosti Varnostnega sveta ni izpodbijan, pomeni, da je najmočnejši mednarodni organ, ustanovljen z Ustanovno listino Združenih narodov “za odpravo vojne nadloge”, nad vsemi zakoni, domačimi in mednarodnimi.
Toda absolutna diskrecijska pravica je sama definicija brezpravnosti in sodnik vrhovnega sodišča ZDA William O. Douglas jo je označil za “bolj uničujočo za svobodo kot katerikoli drug človeški izum”. Vse pravice vseh narodov, ras, religij, kultur, političnih strank in posameznikov so s tem podrejene volji Varnostnega sveta in ene same velesile, ki ga prepogosto obvladuje. Vse države razen petnajstih so izključene iz sej Varnostnega sveta. Vsaka od petih stalnih članic lahko vloži veto na njegove ukrepe.
Varnostni svet je podvržen prevladi ene same države. Predstavnik vsake članice glasuje po navodilih nacionalne vlade, ki ga je imenovala, in tako, da služi interesom te vlade, ne pa kot mednarodni državnik, ki služi vsem narodom in namenom, zaradi katerih je bila OZN ustanovljena. Varnostni svet je nedostopen, anonimen in se manj odziva na demokratične procese kot katera koli druga mednarodna politična institucija.
2. ENKRATNO SODIŠČE, NAMENJENO ENI DRŽAVI, KI GA JE USTANOVILA MEDNAR-ODNA POLITIČNA OBLAST, DA BI SLUŽILO NJENIM GEOPOLITIČNIM INTERESOM, NI SPOSOBNO ZAGOTAVLJATI ENAKOSTI TER SPODBUJA DELITVE IN NASILJE.
Nelegitimno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo krši pravico in zakon, ker ne more delovati enakopravno med narodi ali znotraj politično napadenega naroda. Povečalo bo nasilje, razdor in nevarnost vojne s sosednjimi državami in narodi ter znotraj Jugoslavije med segmenti družbe, ki jih je ameriška politika balkanizacije nekdanje Jugoslavije postavila drug proti drugemu in proti novi vladi, ki so jo ZDA postavile za svoje namene.
Če bi Ustanovna listina Združenih narodov pooblastila Varnostni svet za ustanovitev kazenskih sodišč, ne bi mogel ustanoviti sodišča za en narod ali odsek v politične namene, za preganjanje izbranih skupin ali oseb, in takšno sodišče ni sposobno zagotavljati enakega sodnega varstva pred zakonom. Ad hoc sodišče krši najosnovnejša načela vsakega prava. Enakost je mati pravice. Mednarodno sodišče, ustanovljeno za preganjanje dejanj v eni sami državi in predvsem, če ne v celoti, ene omejene skupine, je vnaprej programirano za preganjanje in nezmožno enakosti.
Če lahko Varnostni svet ustanovi kazensko sodišče za preganjanje dejanj v eni sami državi, kot je Jugoslavija, lahko imenuje sodišče za katero koli državo in izbere sovražnike ali politične in gospodarske priložnosti, ki jih bo preganjal po vrsti, pri tem pa sebe ali tistih, ki izpolnjujejo njegove želje, nikoli ne izpostavi takšnemu selektivnemu pregonu. Če bi si Varnostni svet resno prizadeval, da bi ZDA ali katero koli njihovo zaveznico ali državo stranko, ki bi jo želela zaščititi, počastil s kazenskim sodiščem v njenem imenu, bi ZDA na grozečo akcijo vložile veto.
Sodišče, ustanovljeno samo za zločine v eni državi, je po definiciji diskriminatorno, nesposobno enakopravne pravice, orožje proti izbranim sovražnikom ali antagonističnim interesom in vojni z drugimi sredstvi. Če naj bi obstajalo kakršno koli mednarodno kazensko sodišče, mora delovati enako za vse narode, pri čemer nihče ne sme biti nad zakonom. Ad hoc sodišče za en sam narod razkraja mednarodno pravo.
Po svoji naravi se ad hoc sodišče lahko ustanovi le po ravnanju, za katero Varnostni svet odloči, da upravičuje ustanovitev sodišča, saj drugega opravičila za njegovo ustanovitev ni. V vsakem primeru gre za ex post facto. To krši starodavno pravno načelo. Prav tako zahteva, da Varnostni svet, če naj bi bilo njegovo delovanje razumno utemeljeno, predhodno zahteva ugotavljanje dejstev, kar je naloga, za katero tako politično telo ni namenjeno in ki že sama po sebi obremenjuje državo ali frakcijo, saj daje imprimatur Varnostnega sveta Združenih narodov na politično odločitev o dejstvih, ki je potrebna za utemeljitev ustanovitve sodišča. Že sama obtožba Varnostnega sveta – genocid, zločini proti miru, vojni zločini ali zločini proti človeštvu – demonizira vsako osebo, ki bo kasneje obtožena.
Izbira naroda za pregon o političnih ugotovitvah o genoc-idu in vojnih zločinihin zločinov proti človeštvu ustvarja prisilo za obsodbo.
Preiskovalci, tožilci in upravno osebje, ki se pridružijo začasnemu sodišču, da bi preganjali obtožbe o največjih zločinih človeštva proti ljudem in voditeljem, ki so že demonizirani, se bodo počutili neuspešne, če ne bodo obsojeni. Že sama psihologija tega podjetja je preganjalska. Le redki sodniki, imenovani za člane sodišča, ustanovljenega v takšnih okoliščinah, se bodo počutili svobodne pri oprostitvi vseh obtožencev, razen najbolj obrobnih ali očitno zmotnih, ali pri ustvarjanju videza nepristranskosti.
Pristojnosti, ki ustvarjajo ad hoc mednarodne kazenske
odvrnejo pozornost od svojih lastnih sodišč kaznivih dej-anj ali napak ali dejanj zaveznikov in njihovih političnih namestnikov, medtem ko nadaljujejo z nekaznovano spo-dbujajo in grozijo z množičnim uničevanjem.
Ad hoc sodišče, ki je uperjeno proti državi, ne more preganjati zločinov, ki so morda še večji in jih je v istem konfliktu zagrešila sila, koalicija, zaveznik ali politični agenti, ki so bili in ostajajo veliko večji vir nasilja in grožnje miru. Največkrat je sila, ki je izsilila ustanovitev ciljnega sodišča, da bi še bolj škodovala in demonizirala svojega sovražnika, zaščitena pred kritikami s plazom propagande proti obtožencu, ki jo podpira videz nevtralnosti Združenih narodov in prizadevanja za vzpostavitev miru.
Katero sodišče bo obravnavalo kaznivost letalskega bombardiranja brezbrižnih civilistov, njihovih stanovanj, vodovodnih sistemov, elektrarn, tovarn, poslovnih stavb, šol, bolnišnic, ki je neposredno terjalo na tisoče življenj in povzročilo več milijard dolarjev materialne škode v Beogradu, Nišu, Novem Sadu in številnih drugih mestih, krajih in vaseh, ki ga izvajajo ameriška letala? Kakšno grožnjo miru še vedno predstavlja ameriško bombardiranje kitajskega veleposlaništva?
Kdo bo odgovarjal za opustošenje Prištine z Natovimi letali ali za napade na begunske kolone na Kosovu in v Metohiji? Ali uporaba ameriških kasetnih bomb, ki so na dvorišču bolnišnice v Nišu raznesle kovinske drobce, ostre kot britev, na površini, veliki kot nogometno igrišče, ni zločin? Ali bo Varnostni svet ukrepal, da prepreči in kaznuje uporabo osiromašenega urana v ZDA, katerega sevanje je enako neselektivno kot sevanje zraka, vode, zemlje in prehranjevalne verige, ki se jih dotakne in jih onesnaži za milijone let?
Mednarodno pravo dopušča bombardiranje nezaščitenega civilnega prebivalstva z vojaško napredno tehnologijo, ki lahko uniči državo, ne da bi sploh stopila na njena tla, ker velesila nadzoruje mednarodne pregone in ugotavlja kršitve. Prevladujoči element sodobne vojaške moči je množično uničevanje. Zmagovalci so države z največjo zmogljivostjo za množično uničevanje. Zaradi tega je civilno prebivalstvo v največji nevarnosti; infrastruktura, ki podpira civilno življenje, stavbe, voda, elektrika, promet, komunikacije, proizvodnja, skladiščenje in distribucija hrane, zdravstvo, šole, cerkve, mošeje, sinagoge, tuja veleposlaništva so bili neposreden predmet ameriških zračnih in raketnih napadov. Neposredno je bilo ubitih več tisoč civilistov, posredno pa še več. ZDA trdijo, da so imele 159 žrtev, od tega tretjino zaradi prijateljskega ognja in nobene v boju.
Leta 1998 so ZDA iz mednarodnih voda z 21 raketami Tomahawk Cruise uničile farmacevtsko tovarno El Shifa v Kartumu v Sudanu, ki je zagotavljala več kot polovico razpoložljivih zdravil za zelo revno ljudstvo, ki te zaloge ni moglo nadomestiti. ZDA še naprej podpirajo upor na jugu Sudana in Sudanu grozijo s pregonom pred ad hoc mednarodnim kazenskim sodiščem.
Nato ne trdi, da je preprečil nasilje na Kosovu in Metohiji med srbskim, albanskim in drugimi narodi. Dejansko je Nato to nasilje pospešil. Srbijo je bombardiral 79 dni, pri čemer je ciljal na civiliste in državljane, uničil civilne objekte v vrednosti več milijard dolarjev, uporabil nezakonito orožje, vključno s kasetnimi bombami, ter uničil civilne zgradbe srbske televizije in radia. Najhuje je bombardirala Kosovo in Metohijo, uničila večino Prištine, ubila na tisoče Albancev, Muslimanov, Srbov, Romov, Turkov in drugih ter povzročila, da je s Kosova in Metohije zbežalo več sto tisoč ljudi. Škoda za jugoslovansko vojsko je bila zanemarljiva. Poleti 2001 so ZDA še naprej uporabljale kasetne bombe v severnem in južnem Iraku, ki ga napadajo večino dni.
Leta 1999, ko so ZDA in države Nata prišle na Kosovo in v Metohijo kot “varnostne sile”, niso hotele posredovati na terenu, da bi zaščitile ljudi, ki so bili v pokrajini ogroženi.
Za srbske žrtve grozodejstev, približno 500.000 jih je Hrvaška očistila z odobritvijo, če ne celo po navodilih ZDA, ne bo nobene odškodnine ali olajšave, za vedno z njihovih domov v Krajini, več kot 330.000 oseb, ki so bile od prekinitve ognja leta 1999 trajno očiščene Kosova in Metohije, ali za tisoče Srbov, Romov in drugih, ki so bili ubiti v bombnih napadih ZDA in Nata ali teroristične organizacije, tako imenovane KLA, ki jo podpirajo ZDA, pred napadi, med njimi in po njih. Makedonci, ki so bili ubiti, ranjeni in pregnani s svojih domov zaradi napadov KLA, ki so jih podprle, če ne celo spodbudile ZDA in zaradi katerih grozi državljanska vojna v Makedoniji in splošna vojna na Balkanu, ne bodo spodbudili Varnostnega sveta k ustanovitvi sodišča za pregon storilcev.
Velike sile ne odgovarjajo za svoje dejanja, ki povzročijo vojno, upor, vstaje in nasilje v ciljnih državah.
ZDA, Nemčija in druge države, ki so s svojimi dejanji in pritiski izsilile razpad Jugoslavije, odtrgale Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Makedonijo in poskušale odtrgati dele Srbije, kot sta Kosovo in Metohija, ne bodo odgovarjale.
ZDA in številne evropske države so balkanizirale regijo v najbolj umeten in vsiljen apartheid, ki ga je Balkan ali kateri koli drug del sveta kadar koli poznal. S svojimi dejanji so onemogočili mir, stabilnost in blaginjo. Gospodarska uspešnost majhnih razdrobljenih delov je odvisna od tujih gospodarskih interesov, katerih namen je prevladati in izkoriščati regijo. Novi apartheid vodi v ZDA načrtovane konflikte med zahodnimi katoliškimi Hrvati in vzhodnimi pravoslavnimi Srbi, kar ustvarja konflikt in zid med zahodno in vzhodno Evropo. Še nevarneje je, da pripravlja teren za nasilje in spodbuja mednarodne spopade med slovanskimi narodi in muslimani, da bi zdesetkali in oslabili ovire ameriškemu svetovnemu redu. Kosovo in Metohija kot del Srbije ter Makedonija sta trenutna primera na dolgem seznamu tragičnega nasilja med muslimani in Slovani, ki se mu je bilo mogoče izogniti in ki se je v različnih obsegih pojavilo v Afganistanu, Dagestanu, Čečeniji, Kazahstanu, Kirgistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu, Uzbekistanu in Bosni.
Zvezna republika balkanskih držav Long ki so jih tuje sile dolga leta postavljale druga proti drugi je bila ustanovlje-na z namenom vzpostavitve miru, sodelovanja in blagi-njo.
Zamisel o Jugoslaviji, balkanski federaciji, ki naj bi odpravila delitve in zagotovila boljše možnosti za skupno življenje v miru in blaginji, se je v letih po prvi svetovni vojni zdela pomembna kot sredstvo za dosego miru. Medtem ko je ideja med dvema najhujšima vojnama v zgodovini zamrla, je po drugi svetovni vojni, v kateri je bila opustošena, a nepremagana, delovala izjemno uspešno. Neodvisna in enotna Zvezna republika Jugoslavija je bila dolgoročno uspešna rešitev za južnoslovanske narode. Bila je opora gibanja neuvrščenih. Po razpadu sovjetskega gospodarstva in gospodarstva vzhodnega bloka je bila preostala socialistična vlada, ki je ogrožala kapitalistični nadzor nad Evropo. S svojim mešanim tržnim gospodarstvom je nekdanjim državam vzhodnega bloka ponudila zgled za oživitev njihove gospodarske in politične neodvisnosti. Z uspešno delujočo Zvezno republiko Jugoslavijo je bil živ dokaz, da se zgodovina še ni končala in da je mogoč več kot en gospodarski sistem.
Po razpadu gospodarstva vzhodnega bloka so mnogi v regiji videli večjo balkansko federacijo, jugovzhodno evropsko unijo, kot sredstvo za preprečevanje gospodarskega izkoriščanja, izogibanje nasilju ter razvoj močne in neodvisne politične, socialne in gospodarske regije.
Tuji kapital in geopolitični interesi ZDA so to šteli za nevarno oviro njihovim načrtom za novi svetovni red, globalizacijo, novi kolonializem.
Združene države Amerike so demonizirale Jugoslavijo, jo nekaznovano napadajo in preganja njeno vodstvo.
ZDA so 79 dni neusmiljeno bombardirale Jugoslavijo. Z bombardiranjem mojega doma, pisarn in drugih krajev, kjer bi se po njihovem mnenju lahko nahajal, so me skušale umoriti. Poskušale so ubiti libijskega državnega voditelja Muammarja Gadafija v napadu na Tripoli leta 1986 in iraškega predsednika Sadama Huseina ob številnih priložnostih od leta 1991 naprej, vključno z napadom s križarko na Al Rašid v Bagdadu leta 1993, ko so verjele, da se bo tam srečal z mednarodnimi islamskimi voditelji.
Z gospodarskimi sankcijami, najbolj skrajno in odkrito obliko prisilnega siromašenja in gospodarskega napada, so ZDA prisilile Varnostni svet, da je sodeloval pri najdaljšem, najbolj smrtonosnem in okrutnem genocidu zadnjega desetletja, sankcijah proti sovražnemu Iraku, zaradi katerih je umrlo najmanj 2 milijona ljudi, večinoma otrok. Združene države so vsilile gospodarske sankcije proti Jugoslaviji, ki so močno škodovale njenemu civilnemu gospodarstvu in spodkopavale njeno voljo do neodvisnosti.
Ali lahko kazensko sodišče za Jugoslavijo, ki ne upošteva vsesplošnega nasilja ZDA in odvrača pozornost javnosti od ravnanja Združenih držav ter z molčečim sprejemanjem legitimira letalske in raketne napade na civiliste ter nezakonito uporabo orožja proti eni državi za drugo, zaradi česar je njihova ponovitev pričakovana, še preden se zgodi, prispeva k upanju na pravno državo, pravico ali mir?
Združene države, ki so same imune pred nadzorom ali pregonom in so nad zakonom, uporabljajo svojo moč, da povzročijo preganjanje sovražnikov, ki jih izberejo za teroriziranje in nadaljnje demoniziranje. Proizvajajo in prodajajo orožje izbranim narodom, skupinam, ki želijo strmoglaviti vlade, ki jim nasprotujejo, nekaznovano uporabljajo nezakonito orožje proti nezaščitenim ljudem, še naprej utrjujejo in širijo svoj skorajšnji monopol nad jedrskim orožjem in zapletenimi raketami, porabijo bilijone za enostransko zaščito pred vojno zvezd, s čimer zagotavljajo nadaljevanje oboroževalne tekme, medtem ko revščina preplavlja milijarde, lakota hromi milijone, lakota terja na stotisoče življenj in med revnimi narodi se širi aids.
Ohromi mednarodno varstvo okolja, spodkopava nadzor nad jedrskim orožjem z grožnjo, da bo odstopil od dolgoletnih zaščitnih ukrepov pogodb ABM in Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Zavrača ratifikacijo pogodb za zaščito življenj pred zemeljskimi minami, ki jih še naprej izdeluje, prodaja in razpošilja. Grozi, da bo spodkopala pogodbo o nadzoru biološkega in kemičnega orožja. Združene države redno izvajajo tajne operacije in nasilne vojaške intervencije v drugih državah, pri čemer kršijo njihovo suverenost in zakonodajo.
Tako imenovano MKSJ ni le še ena puščica v arzenalu Združenih držav, s katero preganjajo in demonizirajo sovražnike ter krnijo mednarodno pravo. MKSJ slavi neenakost v pravni državi, saj uporablja kazenske sankcije za uničenje izbranih voditeljev in vlad.
To je strupena puščica, ki uničuje temelje miru med neodvisnimi narodi z enakimi pravicami in dostojanstvom.
3. MEDNARODNO KAZENSKO SODIŠČE ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJO NI SPOSOBNO ZAŠČITITI TEMELJNIH PRAVIC ALI ZAGOTO-VITI POŠTENEGA SODNEGA POSTOPKA.
Takšno ad hoc sodišče ima začasen in omejen namen brez koristnega precedensa, skupnega izročila ali ustreznih izkušenj. Ni pristojno za izvrševanje odredb ali prisiljevanje k razkritju dokazov in navzočnosti prič, zlasti za obrambo.
Ni sposobno pravično ugotoviti dejstev ter enako opredeliti in uporabiti pravnih načel. Ne more zagotavljati pravičnosti.
Zaradi zakonskih pooblastil MKSJ je sovražno do skrbi za pravice obtoženih pred njim, saj mu je bilo rečeno, da so se očitana kazniva dejanja zgodila, obtoženi pa so bili demonizirani.
Pravico do pomoči zagovornika, ki je tako trdno zasidrana v mednarodnem pravu, sodišče zavrača in onemogoča celo v svojih najodmevnejših primerih. Sodišče mi je več tednov po vložitvi obtožnice odreklo pravico do posvetovanja o pravnih zadevah z odvetniki po lastni izbiri.
Sodni tajnik je zapisal, da bi bilo za enega odvetnika, ki me je obiskal v tem času in za samo dve uri, “neprimerno” razpravljati o zadevi, ker je bil pogovor nadzorovan in bi bila kršena zaupnost. Odvetnikom iz Jugoslavije, ki sem jih prosil za posvetovanje, z eno izjemo, nadzorovanim dvournim obiskom, so sedem tednov po moji obtožnici še vedno zavrnili odobritev in vizume za vstop na Nizozemsko.
Namesto tega sem bil pridržan v samici. Ženo sem lahko obiskal šele po več kot dveh tednih zapora, pa še to le skozi zvočno izolirano steklo z uporabo nadzorovanih telefonov. Prepovedano ji je bilo govoriti z novinarji in med bivanjem na Nizozemskem je bila izolirana od vseh stikov z javnostjo, saj je bila v hotelski sobi kot zapornica, razen ko je potovala med letališčem, zaporom in hotelom.
Namen ad hoc sodišča je demonizirati in uničevati, ne pa pošteno ugotavljati dejstev, zaščititi pravice udeležencev in uporabiti pravna načela.
Nepošteni pojavi so neločljivo povezani z namenom in naravo začasnega ad hoc sodišča, ki se bori brez osebja, ki je del pravne tradicije, daleč stran od kraja, od koder prihaja obtoženec, in od kraja, kjer so se zgodili dogodki, pri čemer je sodišče po nalogu svojega ustanovitelja ne sme domnevati nedolžnosti, temveč da so se zgodili grozljivi zločini in da so obtoženci iz skupine, ki jih je zagrešila. To počnejo zato, da bi zaščitili prave zločince, voditelje Nata, ki so v Natovi zločinski agresiji ubili na tisoče nedolžnih ljudi
Resnica je zunaj dosega in namena ad hoc sodišča, kate-rega namen je kaznovati, uničiti in razdeliti.
V vseh primerih pred nemočnimi ad hoc tribunali je bilo obtožencem nemogoče pridobiti potrebne dokaze in priče za svojo obrambo. MKSJ ni moglo dobiti pripora za številne obto-žence na območju nekdanje Jugoslavije in se je zateklo k neprimernim in nezakonitim sredstvom ali pa jih je odobravalo, da bi pritisnilo na njihovo predajo.
Ad hoc sodišče je teroriziralo in kaznovalo tiste v Jugosla-viji, ki so si drznili nasprotovati Natovi agresiji in se odzv-ati na zločinska dejanja teroristov, ki so pobijali Srbe, Al-bance, muslimane, Turke itd.
V Jugoslaviji so ZDA v nasprotju z mednarodnimi in domačimi zakoni Jugoslavije in ZDA v Republiki Srbiji vzpostavile vlado po svoji izbiri in me z bombardiranjem, gospodarsko prisilo, vključno s sankcijami, fizičnimi grožnjami, tajnimi operacijami in korupcijo volilnega procesa odstavile s predsedniškega mesta Zvezne republike Jugoslavije.
ZDA ustvarjajo vlade strank z vsiljevanjem volitev, upora-bo milijonov dolarjev za nakup enotnosti svojega kandi-data, nato pa financira kampanjo, ki kupuje glasove in uničuje demokracijo.
ZDA so za poraz vlade ljudske enotnosti, ki je bila na oblasti do oktobra 2000, namenile več kot 100.000.000 ameriških dolarjev.
ZDA so se vmešavale v številne tuje volitve in na ta način pogosto vzpostavile vlade, ki so bile podrejene njihovim interesom.
Ustanovitev ad hoc mednarodnega kazenskega sodišča z grožnjami in obtožnicami proti vodstvu vlade, ki jo želi odstraniti, je dodaten uničujoč napad na demokratični proces in vlado, ki naj bi bila uničena.
Moja ugrabitev in predaja MKSJ s strani srbske vlade, ki so jo postavile ZDAje bilo storjeno v nasprotju z ustavami
Zvezne republike Jugoslavije, Republike Srbije, Statuta o ustanovitvi MKSJ medtem ko je zvezno ustavno sodišče
Jugoslavije preučilo zahtevo za predajo za podkupnino v višini 1,3 milijarde dolarjev.
Vlada Srbije, ki so jo vzpostavile ZDA, me je ugrabila in predala v nasprotju z ustavama Zvezne republike Jugoslavije in Republike Srbije ter njenimi zakoni, medtem ko je zahtevo za predajo obravnavalo Ustavno sodišče Jugoslavije, ki je do končne odločitve sodišča prepovedalo kakršno koli dejanje v zvezi s predajo. To je bila tudi kršitev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o ustanovitvi sodišča, ki določa, da se predaja izvede v skladu z notranjimi zakoni države, od katere se zahteva predaja. Združene države so zagrozile, da bodo blokirale 1,3 milijarde ameriških dolarjev mednarodnih posojil in pomoči Jugoslaviji, če predaja ne bo izvedena do datuma, ki so ga same določile. Takšno ravnanje ter udeležba in sprejemanje tega ravnanja razkrivata zaničevanje pravne države s strani sodišča, nove srbske vlade ali Združenih narodov.
Nezakonita aretacija posameznika in njegova izročitev v izolacijo v zapor nezakonitega mednarodnega kazenskega sodišča v oddaljeni državi ogrožata svobodo vseh ljudi. Če Združeni narodi sodelujejo pri mednarodni ugrabitvi političnih voditeljev ali jo sprejemajo, to svetu sporoča, da so stari načini nasilja, prevare in prisile njihovi načini. Na te načine se bo odzval na edini način, ki ga lahko uporabi, in sicer z istimi sredstvi.
Nova vlada Srbije, ki so jo postavile ZDA
uporablja policijsko moč za zatiranje poli-tične opozicije v Srbiji.
Sedanja srbska vlada se ukvarja z zatiranjem in demoniziranjem domače politične opozicije. Režim bo obtožence predal MKSJ v nasprotju s svojimi zakoni, tako kot je predal mene, da bi uničil domačo politično opozicijo ter prejel denar in podporo vladajočim politikom iz tujine. Deluje tako, da onemogoča kakršno koli podporo ali preiskavo za mojo obrambo, celo poskuša prepovedati vstop in izgnati Ramseyja Clarka, ko je junija priletel v Beograd, da bi razpravljal o mojem političnem preganjanju. V upanju, da bo odpravila konkurenčno domačo politično moč, je na stotine ljudi zaprla iz povsem političnih razlogov.
Ta vlada lahko izdela dokaze, uniči dokaze ter nadzoruje in prisili priče, da bi pomagala pri obsodbah pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, in bo skušala preprečiti prizadevanja obrambe, da bi v Jugoslaviji pridobila dokumente, druge dokaze in priče, potrebne za obrambo v Haagu.
Ljudje Srbije in Jugoslavije tvegajo tragično prihodnost zaradi zunanje manipulacije in nadzora njunih vlad.
Nova srbska vlada je marioneta Združenih držav. Če kdo pričakuje, da bi bila vlada, ki jo podpirajo ZDA, boljša za prebivalce Srbije ali Jugoslavije, naj vpraša Irance, ali menijo, da jim je bilo pod iranskim šahom, ki so ga leta 1953 za 25 let ustoličile ZDA, bolje, kot bi jim bilo pod demokratično izvoljenim predsednikom Mossadeghom in izvoljenimi nasledniki. Ali je bila dolga vrsta vojaških vlad, ki so desetletja brutalno zatirale prebivalce Gvatemale, boljša za ljudi kot demokratično izvoljeni predsednik Arbenz, ki so ga leta 1954 odstranile sile Združenih držav? Ali je bil Mobutu, ki je štiri desetletja brutalno zatiral, bankrotiral in skorumpiral državo, boljši za ljudi kot demokratično izvoljeni Patrice Lumumba, ki so ga leta 1960 v sodelovanju z ZDA umorili? Ali je general Pinochet desetletja bolje služil demokraciji, človekovim pravicam in blaginji ljudi kot demokratično izvoljeni Salvador Allende, ki je bil leta 1973 umorjen v golpe v Čilu ob podpori ZDA? Težko bi našli štiri večje nacionalne tragedije v zadnjih petdesetih letih, ki so jih vse povzročile Združene države, ki so bile odločene nadzorovati te regije.
Vprašajte prebivalce več deset drugih držav, ki so živeli pod tiranijami, ki so jih podpirale ZDA, “našimi SOB-i”, kot je FDR imenoval Somozo v Nikaragvi, kako so od tega imeli koristi. Ad hoc kazensko sodišče, ustanovljeno za uničenje vodstva opozicije proti vladi, ki so jo postavile ZDA, ne more zagotoviti miru, sprave, zaščite človekovih pravic ali omogočiti ljudem skupnega življenja in blaginje. Ustvarilo bo strah, sovraštvo, razdor in nasilje.
Pomislite na prebivalce najrevnejših držav sveta, ki se v zadnjih desetletjih poslušno trudijo odplačevati posojila za projekte in namene, ki jih niso izbrali in ki jim nikoli niso koristili, medtem ko njihovi državljani umirajo zaradi lakote in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Razmislite o gospodarstvih vzhodne Evrope ali nekdanjih jugoslovanskih republik in se vprašajte, zakaj je dohodek na prebivalca pogosto manj kot polovica, včasih pa manj kot 25 % tistega, ki je bil pred dvanajstimi leti. Ad hoc kazenska sodišča bodo podaljšala trpljenje v revnih državah, saj bodo podpirala vlade, ki bodo ohranjale tujo nadvlado, ki si prizadeva za koristi, ki bodo poslabšale to stanje.
Nasilje in delitve v Jugoslaviji Od razpada sovjetskega gospodarstva je bilo povzročila dejanja pod vodstvom ZDA, katerih namen je bil balkanizacija Zvezno republiko in njene članice republike z MKSJ kot glavnim orožjem.
Združene države so si s pomočjo več evropskih držav desetletje prizadevale za razpad in uničenje Zvezne republike Jugoslavije, kar je povzročilo odcepitev (spomnite se ameriške državljanske vojne) nemško usmerjene Slovenije in Hrvaške ter odstranitev 500 000 Srbov z njenih meja. Nato je bila od Zvezne republike Jugoslavije odtrgana Bosna in razdeljena v nenaraven verski apartheid treh regij, muslimanske, rimskokatoliške in vzhodnopravoslavne. Zdaj je Makedonija v razsulu, saj se bliža državljanski vojni zaradi agresije teroristične organizacije KLA, ki jo spodbujajo in podpirajo ZDA. Tako je Jugoslavija postala nekdanja, izgubila je polovico prebivalstva in bogastva, ostali pa sta le Srbija in Črna gora. Kosovo in Metohija, zgodovinsko dragocen del Srbije, sta po 79 dneh zračnega bombardiranja leta 1999 ostala pod okupacijo Natovih sil.
Zračni napadi pod vodstvom ZDA so v imenu Nata povzročili milijardno škodo na civilnih objektih in ubili na tisoče civilistov po vsej Srbiji. Nato so Združene države Amerike in Nato opazovale, kako so s Kosova in Metohije pregnali 330 000 Srbov in jih na stotine umorili, pri čemer so jih Združene države opogumile. Nasilna prizadevanja za odstranitev vseh Srbov s Kosova in Metohije se nadaljujejo. KLA je bila pooblaščena, da napade Makedonijo.
MKSJ je bilo ustanovljeno na zahtevo Združenih držav, ki so spodbujale nasilje in odcepitev v republikah Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija ter poskušale razdeliti in povzročiti konflikt v srbski pokrajini Kosovo in Metohija ter v treh občinah na jugu Srbije in v vseh šestih nekdanjih republikah. ZDA nameravajo preganjati in demonizirati voditelje, ki so se skupaj z ljudmi z obrambo svobode in upiranjem agresiji Natovega vojnega stroja uprli njihovi volji, hkrati pa ljudi prikazati kot divjake. Madeleine Albright je bila v času, ko je bila veleposlanica ZDA pri ZN, gonilna sila ustanovitve MKSJ. Veleposlanik ZDA pri sodišču David Scheffer priznava, da MKSJ “podpirajo, financirajo, zaposlujejo in zagotavljajo informacije” predvsem Združene države.
Zdaj, ko pogodba o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča ogroža idejo in obstoj ad hoc sodišč, Združene države izvajajo pritisk, da bi državam preprečile njeno ratifikacijo. Prav tako si prizadevajo za nova ad hoc sodišča za Demokratično republiko Kongo, Sierro Leone, Sudan in druge države, da bi prevladale na teh območjih in zmanjšale prizadevanja za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Pogodbo, ki jo je leta 1998 v Rimu podpisalo 120 držav, je konec julija 2001 ratificirala 37. država, Nizozemska.
Združene države Amerike raje izbirajo države za preganjanje, hkrati pa ščitijo sebe, svoje zaveznike in privilegirane klientske države. Ad hoc sodišča, ki so nelegitimna, nesposobna zagotavljati enakost pred zakonom, po svoji naravi ne morejo voditi poštenih sojenj ali zagotavljati poštenega postopka in katerih žrtve so bile že zdavnaj obsojene v medijih pod nadzorom Združenih držav, so orožje ZDA za vzpostavitev dolgoročnega nadzora in izkoriščanja ciljnih narodov in regij. To je njihova globalizacija; to je novi kolonializem.
Iz teh razlogov bi bilo treba tako imenovano MKSJ razglasiti za nezakonito, njegove zapornike, zakonito in nezakonito izročene, pa izpustiti.
Nosioce ISTINE ubijaju na Zapadi kao i na ISTOKU
MLADINA Intervju sa Gorazsdom Suhadolnikom
