Rodjen 01.11.1865 u selu Božurnja kod Topole – Kragujevac, Srbija
Nakon uzimanja kalupa od gipsa 16.6.2021 ide se na livenje biste u Kovinu – krajem jula.
Došlo je do spremembe za lokacijo ; Župan je dal nalogo za postavitev spomen biste Stevanu Švabiću v Švabićevi ulici v ljubljani – idejni projekt je v izdelavi.
Novembra 1918 na ljubljanski zelezniski postaji med drugimi vla ki je prispel vlak, ki je iz ujetnistva, na poti domov, prevazal srbske vojake in oficirje. Zgodila se je najbolj dramaticna zgodba o domoljublju, bratski ljubezni in zelji, da cim preje pridejo v svoj domaci kraj.
Spregleda se podatek, da je italijanska vojska, hitec proti Ljub-ljani, v Ljubljani naletela na snage velikosti divizije, od srbsko, bosansko-hercegoivski in cesko-slovaskih enot. Za osvojitev Ljubljane je bila potrebna vojaska moc treh divizij. To je eden od razlogov italijanskego odstopa od vkorakanju v Ljubljano, Trbov-lje in dolino Save.
Nota Talijanom se je glasila: „Vojska je v imenu Kralje-vine in imenu ANTANTE, zasedla Oblast Ljubljane. Imam ukaz, da preprecim vhod zavezniskim itali-janskim enotam v zasedeno oblast.Zato mi bo nep-rijetno, ce bom moral za dosego ukaz, uporabiti orozje, za karv imam tudi pooblastila. Ce bi moralo priti do prelivanja zavezniske krvi, srbska vojska ne bo odgovarjala za nastale posledice. Prosim komandanta italijanske vojske, da izda ukaz, naj se zavezniska italijanska vojska zaustavi na razvodni-ci Soce in Save, dokler se vlada Kraljevine Srbije ne dogovori z vlado Kraljevine Italije o nadaljnjih po-stopkih.“ Komandant Srbskih enot v Slovenackoj, Podpukovnik Stevan Svabic s.r.
O teh dogotkih je bilo mogoce prebrati v takratnem tisku, ki je odseval stanje v drzavi in ljudstvu. Tako so zagrebske „Pucke no-vine“,stevilka 3 od 19.novembra 1918. napisale: „Srbi so ze nare-dili za resitev nasega edinstvenega Jugoslovanskega naroda vec kot kakor smo lahko pricakovali.Srbi so naredili odlocen korak proti Italijanom. Iz tega dejanja, bi lahko prislo do vojne med Srb-ijom in Italijo in zato, ker so hoteli resiti Hrvate in Slovence pred Italijani. Brat Srb tako ljubi brata Hrvata in Slovenca, da mu hoce pomagati pa ceprav bi se ponovno boril in prelival kri za svoje brate.“
O teh dogotkih je bilo mogoce prebrati v takratnem tisku, ki je odseval stanje v drzavi in ljudstvu. Tako so zagrebske „Pucke novine“,stevilka 3 od 19.novembra 1918. napisale: „Srbi so zenaredili za resitev nasega edinstvenega Jugoslovanskega naroda vec kot kakor smo lahko pricakovali.Srbi so naredili odlocen korak proti Italijanom. Iz tega dejanja, bi lahko prislo do vojne med Srbijom in Italijo in zato, ker so hoteli resiti Hrvate in Slovence pred Italijani. Brat Srb tako ljubi brata Hrvata in Slovenca, da mu hoce pomagati pa ceprav bi se ponovno boril in prelival kri za svoje brate.“
Slovenski narod poleg ostalega pise: „Zagotovo se ni bilo, od kar Slovenija obstaja, bolj kriticnih dnevov, kot so bili 5.-20. novembra 1918. V tem burnem obdob-ju nam je usoda poslala cloveka, ki res da ni bil iz nasih krajev, vendar si zasluzi ime „Resitelj Slove-nije“. Bil je to konjeniski podpolkovnik Stevan Svabic.“
V zgodovini je to enkraten primer, da so ujetniki, ki so se po dol-gotrajnem trpljenju iz ujetnistva na svoje domove k svojim druzi-nam, odzvali klicu bratskega naroda in mu pomagali v najtezjih trenutkih. Bili so pripravljeni zrtvovati svoja zivljenja in bili so lep vzgled ostalim posameznikom.
V teh bojih in akcijah obrambe drzave padlo je preko 20 sbskih vojakov in oficirjev.
S postavitvijo spomenika podpolkovniku Svabicu bi Ljubljana ( v Beograd in Topola – predlog Adama Lauksa) ponovno dokazala dobre odnose in vecno prijateljstvo med Slovenci in Srbi. To bi bil trajni spomin in opomin, da je to edina pot za ohr-anitev dveh bratskih narodov.
Honor et decorum was pro patria morire
